Chapter 23

Tiha beseda sledi naravi

希言自然。故飘风不终朝,骤雨不终日。孰为此者?天地。天地尚不能久,而况于人乎?
故从事于道者,道者同于道,德者同于德,失者同于失。同于道者,道亦乐得之;同于德者,德亦乐得之;同于失者,失亦乐得之。信不足焉,有不信焉。
Redke so besede, ki sledijo naravi. Zato vihar ne traja celo dopoldne, nevihta ne traja cel dan. Kdo to povzroča? Nebo in zemlja. Tudi nebo in zemlja ne moreta trajati večno, kaj šele človek! Kdor sledi poti, pot ga sprejme; kdor sledi kreposti, krepost ga sprejme; kdor sledi izgubi, izguba ga sprejme. Kjer primanjkuje zaupanja, nastane nezaupanje.

Globoki razmislek

O čem govori to poglavje?

Ta poglavje uči, da najglasnejši in najintenzivnejši pojavi v naravi niso trajni – niti nevihte niti vetrovi ne trajajo. Nebo in zemlja sama ne morejo vztrajati, kaj šele človek. Kdor živi v skladu s Tao, Tao ga sprejme; kdor živi krepostno, krepost ga blagoslovi; kdor živi v izgubi, izguba ga spremlja. Zaupanje je temelj.

Kako se nanaša name?

Prevečkrat govorim, ko bi moral molčati, in pričakujem trajne rezultate od kratkih izbruhov energije. Spominjam se, da prava moč prihaja iz tihega, vztrajnega delovanja, ne iz hrupnega napovedovanja. Narava me uči potrpežljivosti – vsaka nevihta mine, vsako jutro prinese novo priložnost.

Kaj naj storim danes?

Danes bom molčal, ko bi običajno govoril, in opazoval, kako tišina sama reši več težav, kot bi jih rešile besede.

Sorodna poglavja

Moj razmislek

What does this chapter inspire in you? How will you apply it?

Ask Laotzu About This Chapter Full chat →