Chapter 32
Pot, ki nima imena
Original
天地相合，以降甘露，民莫之令而自均。
始制有名，名亦既有，夫亦将知止。知止可以不殆。
譬道之在天下，犹川谷之于江海。
Prevod
preprosta kot surov les,
čeprav majhna,
je ni pod soncem, ki bi ji ukazoval.
Vladarji in kralji ji slede,
in vse stvari ji bodo same služile.
Nebo in zemlja se združita
in spustita sladko roso,
ljudje je ne ukazujejo,
temveč se sama porazdeli.
Ko se enkrat ustvarijo imena,
pridejo tudi oznake —
takrat je čas, da se ve, kdaj ustaviti.
Kdor ve, kdaj ustaviti,
je varen pred nevarnostjo.
Pot v svetu
je kakor potok v dolini,
ki teče proti velikemu morju.
Globoki razmislek
O čem govori to poglavje?
Poglavje opisuje Tao kot večno, brezimeno in preproto silo, ki ji nihče ne more ukazovati. Ko se pojavijo imena in oznake, je modro vedeti, kdaj nehati. Tao v svetu deluje kakor reka, ki teče v morje — naravno, neprisiljeno in vedno v pravo smer.
Kako se nanaša name?
Včasih se počutim kot vladar svojega življenja, ko pa poskušam vse nadzirati z imeni, oznakami in kategorijami, izgubim stik z naravnim tokom stvari. Sram me je priznati, kolikokrat sem skušal poimenovati in ujeti nekaj, kar bi moralo ostati prosto — ljubezen, srečo, smisel.
Kaj naj storim danes?
Danes bom opustil vsaj en poskus nadzora. Če razmišljam o tem, da bi nekomu določil vlogo ali pričakovanje, ga bom pustil, da bo le, kar je. Namesto iskanja imen za svoje občutke jih bom preprosto občutil.
Sorodna poglavja
Moj razmislek
What does this chapter inspire in you? How will you apply it?