Chapter 9

O polnjenju in umiku

持而盈之,不如其已;揣而锐之,不可长保。
金玉满堂,莫之能守;富贵而骄,自遗其咎。
功遂身退,天之道也。
Kar držiš in polniš do razmaha, je bolje nehati; kar izostriš do konice, ne more dolgo obstati. Zlato in jade napolnita dvorano, toda nihče ne more obvarovati zaklada večno; bogastvo in čast vodita v prevzetnost, ki sama po sebi prinaša nesrečo. Ko je delo končano, se umakni — to je pot neba.

Globoki razmislek

O čem govori to poglavje?

Ta poglavje govori o modrosti zmernosti in umika. Opozorilo je: ko nekaj doseže vrhunec, je nevarnost vztrajanja večja od koristi. Polnjenje do roba vodi v razlivanje, ostrina konice v lomljivost. Zlato in čast, ki ju nabereš, težko ohraniš, če postaneš ošaben. Resnična modrost je vedeti, kdaj umakniti se potem, ko je delo opravljeno.

Kako se nanaša name?

Pogosto se zaletim v željo po vedno več — več uspeha, več priznanja, več varnosti. Ta prerokba me spominja, da vsak vrhunec nosi v sebi seme padca. Včasih se najtežje umakniti ravno takrat, ko stvari najbolje tečejo. Kako težko je priznati, da je dovolj, in prepustiti prostor drugim.

Kaj naj storim danes?

Danes bom opazoval, kje želim še več, in se vprašal: kaj bi pomenilo, da je tukaj dovolj? Namesto da bi dodal, bom poskušal kaj odvzeti — morda kakšno obveznost, pričakovanje ali skrb, ki ni resnično potrebna.

Sorodna poglavja

Moj razmislek

What does this chapter inspire in you? How will you apply it?

Ask Laotzu About This Chapter Full chat →